Akanutňipen

Rajariben andro Čechiko them diňas avri n.589 andal o ďives 4. majiste 2009 savo pes promitňinďas andro šungalo kerdo ľil Lepreno Lidice, pregeľas parvariben pal o leperno than čirlatuneskero romano taboris andro Lety pre kadi organizácija.

Bičhadipen Leperno Lidice hin tiš, "paraviben u te ľikerel leperiben pro romano murdaripen andro čirlatuno romano taboris andro Lety, the paraviben pal o leperno than".

Kaleha agorisaľile bare alkalmoskere vouľi le viboris pal o odbibachteskero romano holokaustos, rejaribende zmocňencen, ministrenge vaš o munešengere čačipena u aver, kaj te štatos lel the kada leperno than, kaj has murdaripen kerdo pro Roma andro nacisticko okupácija čechiko them andro berša 1939 – 1945 u furt ľikerelas leperiben pro historicko ačhiben kaleha leperno thaneha jekhetano.

Hin oda avka, hoj nekbareder paťiv hin andro´da u savi has imar thoďi avri andro berš 1994 has le ministros vaš o manušengere čačipena le Michal Kocáb.

Leperno Lidice has andro berš 2000 prithoďi organizácija Ministerstvos kulturi. Leskero ukolis hin te ľikerel o leperiben pro murdarde andro Lidice u the paravel pal o leperno than andro Lidice. Andro berš 2008 chudľas aver kulturno leperiben, NKP leperno than Ležáky, so pes čhivel kije na čirlatuňi tragicko historija čechiko dženen. Hin oda thana so bi pre lende našťi bisteras u mušinas les te mukhel pro aver generáciji, avka sar e historija taboriste andro lety.

O kher vaš Manušengero leperiben Lidice (Památník Lidice) chudľa imar andro berš 2009 te bajinel pal pietno than. Diňa te kerel projektove študiji, sar te prikerel pietno than the o droma pašal. O študija has kerde andro buter varianti. Paľis buťakeri komisia pro Úřad vlády (Rajarengero amtos) kidľa avri nekfeder varianta, u paš oda has kerďi projektovo dokumentacija predal thaneskero the stavebno amtos. Oleha mek jekhetanes kerde savoro, so kampel predal e geodetika, rachinde avri o droma the o than, save lenge kampelas, te šaj cinen e phuv, savi ľikerenas o OÚ Lety, Orlík the e Králová Lhota. Sar lenge o stavebno amtos diňa o ľila pre stavba, chudle 2. apriliste pal jekh čhon, kana lenge imar kampelas te o buťa džan, te kerel e rekonštrukcija. E rekonštrukcija kerenas pro droma, pro parkoviskos vaš o motora the pro thana paš o pietno than, kaj has kerdo o amfiteatros. Upreder has kerde paňeskere the elektro inštalaciji, budimen duj repliki ajse, save has o ubikaciji andro taboris, u e ekspozicija (vistavka), socialno than the has kerdo drom (naučná stezka), kaj pen o manuša dodžanen but informaciji pal o taboris. Pre gaveskero amtos has phundrado kher vaš o Infocentrumos. Peršo etapa has kisno kijo 13.5. 2010, sar has o terminos pietno leperibnaske, dujto etapa has kerďi 31. 5. 2010.

18.6. 2010 has ašundes phundraďi Kulturno pamatka (leperien) Lety, savi hiňi paš o gav, savo tiš vičinen Lety. E akcija kerďa o Ministerstvos kultury ČR jekhetanes le Khereha vaš Manušengero leperiben Lidice. Ašundo phudravipen kerde o miňistros kultury o Václav Riedlbauch, o bičhado vaš manušengere čačipena o Micahael Kocáb the o zaačhado khatar o Jihočesko koter.

Kulturno leperiben Lety has thoďi maškar imar prindžarde avrirodkeribena, kulturna, vitvarna the sikhľuvibnaskere programa, save kerel o Kher pal Manušengero leperiben Lidice, anglunes predal o pedagoga the terne manuša.

Romaňi historija the e kultura avka sar the e tematika te džal pal o holokaustos imar čirla rachinen maškar peskeri buťi o Památník Terezín the o Muzeumos pal romaňi kultura Bernate. O Památník Lidice vaš oda kamel te dikhel te džal pal o Lety o temata, save hine phandle le nacionalismoha, rasismoha the la ksenofobijaha, save šaj dikhas andre ala berša.

O Památník Lidice kamel, te o pietno than Lety hin paťivakero than, avka, sar kampel, te džal pal kulturne leperibena pro manuša, save mule vaš e nacisticko represija.